Šesti kongres Evropskih Zelenih skozi oči predsednice Sveza SMS - Zeleni Maje Budja

Podrobnosti

Objavljeno Ponedeljek, 12 December 2022

Med 2. in 3. decembrom 2022 smo se 4 predstavnice Stranke mladih – Zeleni Evrope udeležile 6. kongresa Evropske Zelene stranke (European Greens), ki je potekala v Kopenhagnu na Danskem.

Petek dopoldan smo pričele z ogledom danskega parlamenta (Christiansborg Palace), pod vodstvom gostiteljske stranke, danske SF (Socialistik Folkeparti) oz. Green Left.

Po registraciji so potekale vzporedne seje; polovice naše ekipe se je udeležila seje o zelenem volilnem telesu v 8 državah južne in vzhodne Evrope. Pred pol stoletja je bila ustanovljena prva zelena stranka v Evropi. V tej seji smo preučili zgodovinski razvoj volivcev zelenih v Evropi in njihovo trenutno stanje. Predstavljeni so bili statistični rezultati raziskave o razvoju zelenih strank, kar je bil nekoliko drugačen, a kljub temu zelo zanimiv začetek.

Istočasno je potekala seja o vzpodbujanju zelene agende in ciljev trajnostnega razvoja (po konferenci COP 27 v Egiptu, kjer se je sestala generalna skupščina ZN), katere sta se udeležili preostali dve predstavnici SMS. Govora je bilo o globalnih sporazumih ter prizadevanjih in izzivih, s katerimi se srečujemo zelene stranke.

Razstava v konferenčni dvorani z naslovom Moje telo moja izbira nam je skozi vse dni dala misliti o pravicah žensk. Zeleni so se v zgodovini borili za pravico do izbire in si prizadevajo zaščititi pravico do varnega splava po vsej Evropi. Pozvali so k pravici do brezplačnega, varnega in zakonitega splava ter vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah.

Na kongresu so številni ministri, predsedniki/podpredsedniki vlad v svojih osrednjih govorih na planetarnem zasedanju predstavili, kako Zeleni sprejemajo pomembne politične odločitve o socialnih in okoljskih vprašanjih, pravni državi, enakosti in poudarili, kako lahko zelena večina spremeni vsakdanje življenje državljanov za boljše. Finski minister za zunanje zadeve je na primer opozoril na človekove pravice na Kitajskem, Tajvanu in Tibetu; predsednica vlade Islandije je izpostavila klimatske spremembe in drastično taljenje ledu s frazo: *ICE is leaving ICEland*.

Dogajanje čez cel dan nas je napolnilo z dodatno motivacijo po udejstvovanju v domačem lokalnem okolju in kljub utrujenosti smo se veselile naslednjega dne.

V soboto dopoldan smo prisostvovali prepričljivem nastopu in predstavitvi zelene stranke URA iz Črne Gore, ki smo jo tekom kongresa tudi izglasovali in potrdili kot polnopravno članico Evropskih Zelenih.

Trenutno živimo v krizi brez primere v Evropski uniji, cene energije pa skokovito naraščajo. Rasle so že v drugi polovici leta 2021, pred vojno v Ukrajini. To je posledica več dejavnikov, vključno z zvišanjem cen plina na svetovnih trgih, ekstremnimi podnebnimi razmerami (npr. vročinski vali to poletje), ki povečujejo povpraševanje po energiji v kontekstu okrevanja gospodarstva po COVID-19 in nedavnim pomanjkanjem proizvodnje električne energije iz jedrske in hidroelektrarne, delno povezano s podnebnimi razmerami. Odločitev Rusije, da v zadnjih nekaj mesecih ustavi dobavo plina več državam članicam, je pospešila trend višjih cen plina. Naraščajoče cene energije pospešujejo krizo življenjskih stroškov in ohranjajo začaran krog omejenih gospodinjskih proračunov. Na planetarnem zasedanju Zelene in socialne rešitve za energetsko krizo skupine Zelenih v Evropskem parlamentu je vodja predstavništva Budimpešte pri EU opozoril, da imajo na Madžarskem 95% stanovanj v privatni lasti in zato ni dovolj delati na zelenem prehodu na državni ravni; potrebno je pomagat ljudem, ki so ujeti v svojih stanovanjih, brez finančnih sredstev za energetsko obnovo. Izpostavil je tudi problem obdavčitve – podjetja plačujejo višje davke na plače kot na onesnaževanje okolja (!).

Predsednik skupine Zelenih v Evropskem parlamentu je navrgel nekaj primerov in opozoril, kako zeleni predstavljajo(mo) grešnega kozla na primeru električnih avtomobilov, kar da misliti…

Razprava je tekla tudi o masivni inflaciji. Na Madžarskem, na primer, je cena kruha zrasla za 80%, cena mleka za 43%, povprečno so se cene hrane dvignile za 30-40%, kar ni samo okoljsko, ampak tudi družbeno regresivno. Vse to pa zahteva evropsko odgovornost in je nič drugega kot posledica političnega vodenja.

Tokratna ulična akcija je potekala v luči energetske krize in klimatskih sprememb:

Heat homes, not the planet!

Navezujoč se na dokumentarec PUSH nagrajenega režiserja Fredrika Gerttena, ki raziskuje, zakaj si ne moremo več privoščiti življenja v svojih mestih, čeprav je stanovanje temeljna človekova pravica, pogoj za varno in zdravo življenje, in smo si ga lahko ogledali od novembra naprej, smo se udeležile seje prav o tej tematiki – Dom je osnovna pravica. Številni primeri po Evropi nam kažejo, da je možno omogočiti dostojno stanovanje za vse, če je le za to politična volja. Trenutno stanje stanovanjskega trga ni naraven, neizogiben pojav. Vse bolj se uporablja kot instrument za ustvarjanje dobička. In lahko se spremeni.

Evropska unija je prav zato ustanovila nov družbeni sklad, namenjen prenovam stavb; tistim, ki si energetske obnove ne morejo privoščiti. Glede na klasifikacijo po energetskih razredih je npr. v Belgiji prepovedano oddajati stanovanja, ki ne dosegajo zadostne energetske učinkovitosti. Barcelona se sooča s problemom, da ni več možno graditi novih, energetsko varčnih hiš, saj ni več prostora. Za začetek lahko začnemo vsak pri sebi, v svojem domu. Mogoče bi lahko na lokalni/regionalni ravni država (regionalna, lokalna skupnost) zagotovila osebo, ki bi pomagala ljudem pri svetovanju, kako si lahko sami s preprostimi, cenovno dostopnimi dejanji pomagajo pri energetski krizi (izolacija oken itd.).

Na planetarnu zasedanju ta dan smo govorili o prehrambeni nestabilnosti in zelenih rešitvah za bolj vzdržljiv prehrambeni sistem. Ekstremni vremenski dogodki preteklo poletje so znova pokazali, da naši trenutni proizvodni modeli niso niti približno dovolj stabilni v podnebni krizi. Vojna v Ukrajini je poslabšala že tako negotovo varnost preskrbe s hrano po vsem svetu in dodatno poudarila nepravičnost, nevzdržnost in krhkost sedanjega sistema.  V regijah, ki se že spopadajo z gospodarsko krizo in politično nestabilnostjo, bo to imelo katastrofalne posledice za prebivalstvo. Hkrati naraščajoče cene energije in hrane skupaj z inflacijo vplivajo tudi na države članice EU in zlasti na njihove najbolj ranljive prebivalce. 

Vsak dan gre lačnih spat 48 milijonov ljudi.

Tokratni govorci so opozorili na klimatske spremembe, zaradi katerih je najbolj na udaru prav Afrika, saj dvig temperature za vsako stopinjo pomeni poglobitev krize pri pridelavi hrane; nekonkurenčnost malih kmetij, kako prehrambena nestabilnost predstavlja grožnjo demokraciji (politično, etnično …), kako (lahko) zanašanje na fosilna goriva predstavlja grožnjo proizvodnji hrane. (Še) večji pomen bi mogli posvečati podpiranju in razvijanju ekološkega kmetovanja in vlagati v pridelavo hrane na lokalni ravni. Prihodnost je v alternativnih virih energije (na Danskem bi to bilo npr. kmetovanje na zeleno energijo iz mlinov), in pa: Sonce je dar!

Kongres je minil kot bi trenil. Kot že večkrat, smo tokratni predstavniki Stranke mladih – Zeleni Evrope s ponosom zastopali vse tiste, ki v našem okolju z nami dihate in živite zeleno… J

Maja Budja