Zeleni Evrope - odziv na krizo COVID-19

Podrobnosti

Objavljeno Petek, 27 Marec 2020

Redko kdaj se je zgodila kriza takšnih razsežnosti in prizadela toliko ljudi širom celega sveta v tako kratkem času. To je izziv za naše družbe, ki nima primere in s katerim se mora človeško soočiti zedinjeno.Solidarnost in ambiciozno sodelovanje, ki naj nadomestita nacionalizem ali egoizem, bosta zagotovili, da iz krize izstopimo močnejši in pametnejši. Nikogar ne smemo pustiti za seboj ter se soočiti z izzivom s srcem na stežaj odprtim.

Mi, Zeleni Evrope, smo zedinjeni, da skupaj doprinesemo s svojim odzivom na pandemijo.

• Sočustvujemo s tistimi, ki so okuženi z virusom in se borijo za svoja življenja, kakor z njihovimi družinami in prijatelji; žalovali s tistimi, ki so zaradi bolezni izgubili svoje bližnje.

• Krepimo solidarnost z izrazom zahvale tistim, ki tvegajo življenja s skrbjo za tiste, ki jih je virus prizadel. Nihče ne more preceniti doprinosa, ki so ga naredili za naše družbe. Njihov trud ne sme biti in ne bo pozabljen. Hkrati se ne moremo dovolj zahvaliti vsem delavcem, ki zagotavljajo izvajanje potrebnih storitev, čeprav ob tem vsakodnevno tvegajo svoje zdravje.

• Pozdravljamo pobude in kreativne rešitve navadnih ljudi in organizacij civilne družbe širom EU, ki pomagajo našim družbam, da se spoprimejo z novo vsakodnevno realnostjo. Hkrati globoko cenimo vlogo lokalnih oblasti in uprav, ki so v prvi liniji upravljanja krize na terenu.

• Pozdravljamo znake solidarnosti, katerim smo priča v raznih državah in regijah. Hkrati obžalujemo umanjkanje solidarnosti med članicami EU napram Italiji, katere pozivi po zdravstveni opremi niso bili uslišani ter napram Španiji, ki je prav tako težko prizadeta.Pozivamo vse države članice, kakor tudi EU inštitucije, da koordinirajo skupaj z vsemi EU članicami v regiji, kakor bi zagotovile najbolj strateško proizvodnjo in učinkovito uporabo medicinske opreme, izmenjavo informacij in strokovnih znanj, gospodarske podpore, kakor tudi nadaljnji prosti pretok blaga vizogib morebitnim pomanjkanjem.

• Zasebnisektor je pokazal svetle primere odzivnosti in kreativnosti v odzivu na krizo. A tudi tukaj smo priča poskusom nepoštenega izkoriščanja nastalega položaja in upravičenega strahu med prebivalstvom. Zlasti ostro nasprotujemo vsem poskusom množičnega zbiranja osebnih podatkov s strani zasebnih ali javnih inštitucij.

• Prepoznavamo dejstvo, da vlade EU sedaj delujejo z dobrimi nameni ter skušajo poiskati najboljše načine za premagovanje zdravstvene krize in njenih družbenih in gospodarskih posledic. Ne glede na to, ali so Zeleni del vlade ali opozicije, bomo brez zadržkov pripomogli k doseganju skupnih ciljev.

• Kljub vsemu pa smo zaskrbljeni zaradi enostranskih odločitev in dejanj posameznih vlad članic EU glede kriznih ukrepov. Vsako omejevanje temeljnih človekovih pravic mora biti v največji možni meri časovno omejeno terna vsak način učinkovito in sorazmerno nastali situaciji. Močno smo zaskrbljeni, da nekatere vlade skušajo preko nastale pandemije izvleči politično korist. Kriza ne sme biti zlorabljena kot uvod za uničevanje demokratičnega nadzora in ravnovesja, niti družbenih ali delavskih pravic. Vlade morajo še dalje odgovarjati ljudstvu in izjemna pooblastila so lahko dovoljena zgolj dobronamerno.

• Pozdravljamo zaveze, ki sta jih evropska komisija in Evropska centralna banka že sprejeli na nivoju EU, da bosta naredili "vse kar bo potrebno" da ublažita gospodarske in družbene posledice krize, zlasti na področju pakta za stabilnost in rast, kakor tudi načrta ECB za kvantitativno lajšanje. Vendar verjamemo, da je potrebno še več. Predvsem zahtevamo finančno pomoč tistim državam članicam, ki so najbolj prizadete in sicer s pomočjo posojilih z nizkimi obrestnimi merami, ki ne prinašajo politično nevarnih pogojev. Vlade in inštitucije EU naj delajo skupaj ter pod nujno vzpostavijo evropske obveznice, preko katerih bi zbrali zadostna sredstva za politike zdravstva in ponovnega zagona.

• Prav tako apeliramo na države članice in EU, da se uskladijo ter predvidijo močne ukrepe za preprečitev izgube delovnih mest ter stabilizacije prihodkov najbolj ranljivim skupinam zaposlenih. Za čas takoj po krizi bomo potrebovali paket investicij, ki se mora osredotočiti na mala in srednje velika podjetja ter samozaposlene, in mora doprinesti k prehodu gospodarstva v njegove bolj družbeno-ekološke oblike.

• Prepoznavamo globalne razsežnosti krize ter solidarnost, ki so jo članice EU že prejele od držav, ki niso članice. Istočasno EU solidarnost ne sme prenehati na mejah unije. EU mora zagotavljati humanitarno pomoč in najboljše zdravstvene vire, zlasti v države globalnega juga. EU mora zagotoviti največjo možno stopnjo sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi mednarodnimi telesi, da razvije učinkovit zdravstveni odziv (sodelovanje v raziskavah za cepiva ipd) ter deliti rezultate raziskave.

V spopadanju s krizo, verjamemo, da morajo naša skupna prizadevanja slediti naslednjim smernicam:

1. Skupinsko moramo zagotoviti, da nikogar ne pozabimo, zlasti kadar gre za ranljive skupne na robu naših družb. Naše upravljanje s krizo ne sme na noben način poglobiti krivic in družbene izključenosti. Zlasti verjamemo, da upravljanje s krizo ne sme ogroziti EU ali njenih držav članic, skupaj z drugimi evropskimi državami, v njenih dejanjih, da nemudoma in odgovorno reagira za blaženje slabšajočega se položaja v begunskih nastanitvah na grških otokih. Nastanitve za begunce na teh otokih je potrebno evakuirati s ciljem, da se jim zagotovi varen dostop do zdravstvenih storitev, karantena in drugi primerni ukrepi za preprečevanje korona virusa.

2. Za učinkovit, hiter in dolgoročno uspešen odziv na krizo moramo ukrepati skupaj. Varovanje življenj zahteva preseči ozko sledenje nacionalnim ali gospodarskim interesom. Prav zato pozdravljamo koordinacijske napore inštitucij EU, ki morajo sedaj prevzeti vodilno vlogo.

3. Iskanje odgovorov na krizo zahteva inovativne načine razmišljanja in ukrepanja, zlasti na področju makro-gospodarskih politik. Organizacije, pravo, pravila in postopki morajo služiti življenju, ne pa da je življenje podrejeno njim.

4. Javni, brezplačni in dobro financirani sistemi zdravstva so in morajo ostati hrbtenica države blaginje in EU si mora prizadevati za več sodelovanja med zdravstvenimi sistemi in najti mehanizme, kako jih podpreti. To krizo želimo obrniti v izhodišče za več evropskih integracij, kinas bodo pripeljale k močnejši, bolj zeleni in predvsem bolj družbeno odgovorni Evropi.

Nikakor se ne smemo slepiti. Dejstvo je, da bosta način kako bomo upravljali s to krizno situacijo in našasposobnost koordiniranje ter medsebojne podpore drug drugemu ali nepopravljivo oškodovala evropsko povezovanje in naše demokratične vrednote, ali pa jih dodatno okrepila.

Prepričani smo, da se, ko bomo krizo premagali, več ne bomo mogli vrniti na stanje, kot je bilo pred njo. Prav tako tudi ne bomo mogli izrabiti krize za ostre politike, kakršnim smo bili priča po izbruhu svetovne gospodarske krize. Podobno, kot v primeru podnebnih sprememb, ki bodo ostale poglaviten izziv za naš obstoj, bo tudi pandemija zahtevala odgovore na določena temeljna vprašanja o organiziranosti naše družbe, načinu življenja na našem planet, ter o številnem naboru ustaljenih politik, ki se izvajajo. Bolj kot kadarkoli prej, bomo potrebovali nov družbeni kompas. V tej luči vidimo krizo, ki je nastala zaradi virusa COVID-19, kot dogodek, ki krepi potrebo po iniciativah, ki bodo prinesle spremembe. Ena takšnih drznih pobud je Evropski zeleni dogovor (EuropeanGreenDeal), skupaj z množičnim ponovnim investiranjem v kakovost javnih storitev, predvsem na področju zdravstva. Šele tedaj bomo lahko rekli, da je ta kriza imela tudi pozitiven doprinos in sicer k bolj pravičnim, trajnostno naravnanim in bolj demokratičnim družbam.